DREAM BEAUTY SHELTIES

Šetlandski ovčar

Šetlandski ovčar ali šelti je mlada pasma, ki izvira s Šetlandskih otokov. Tam so ga prvotno vzrejali za pašo ovc. Zato so šeltiji še danes aktivni psi, ki uživajo v delu. Njihove značilnosti so:

• inteligenca, ki jo kažejo v vsakdanjem življenju ter pri učenju trikov in drugih ukazov
• ljubezen do vseh aktivnosti, fizičnih in mentalnih
• močna navezanost na lastnika in zadržanost do tujcev, pri čemer se stopnja zadržanosti med posameznimi psi zelo razlikuje
• prilagodljivost življenjskemu slogu lastnika

Šeltiji so nagnjeni k prekomernemu lajanju, vendar je to z ustrezno vzgojo in delom mogoče obvladati. Po naravi so nezaupljivi do novosti, zato strahove premagujejo počasneje kot nekatere druge pasme. Socializacija, predvsem v prvem letu starosti, je zato ključnega pomena, saj se tako navadijo na različne dražljaje, s katerimi se bodo srečevali v življenju. Po pasemskem standardu sodijo med majhne do srednje velike pasme in merijo od 33 do 40 cm. Imajo dvojno dlako, ki se je ne striže. Dlaka jim dvakrat letno močneje izpada. Takrat je priporočljiv obisk pasjega frizerja, ki jim izpihne poddlako, s čimer se zmanjša potrebno česanje in olajša nega dlake. Nega dlake običajno ni zahtevna: v obdobju močnejšega izpadanja jo je treba redno česati, zunaj tega obdobja pa le občasno. Potrebe se razlikujejo od psa do psa, saj se razlikuje tudi količina njihove dlake.

Ta pasma je primerna za širok nabor ljudi, saj so šeltiji, kot je bilo že omenjeno, zelo prilagodljivi. Ker so aktivni psi, potrebujejo vsaj osnovno mero gibanja; brez nje ne bi mogli kakovostno živeti. Dodatne aktivnosti pa veliko prispevajo k njihovemu zadovoljstvu. Pasma je najprimernejša za zmerno do bolj aktivne ljudi, ki si želijo manjšega psa in se z njim ukvarjati tako fizično kot miselno.

Uradni standard za šetlandskega ovčarja si lahko v angleščini preberete na naslednji povezavi: https://www.fci.be/Nomenclature/Standards/088g01-en.pdf.

Kako do mladička?

Ker je dobrobit mladičkov na prvem mestu, je naš glavni cilj kot vzrediteljev vsakemu poiskati najboljši dom. Rezervacij v strogem pomenu besede ne sprejemamo. Z vsakim, ki se zanima za mladička, se najprej dogovorimo za osebno srečanje, na katerem se pogovorimo. Nato presodimo, ali je oseba primerna za šetlandskega ovčarja in še posebej za mladička iz konkretnega legla. Če se nam zdi primerna, jo uvrstimo na seznam bodočih lastnikov.

Bodoče lastnike izberemo čim prej in jim sporočimo, da bodo dobili enega od mladičkov. Od tretjega tedna starosti naprej so vabljeni na obiske. Tako se mladički že pri nas navadijo nanje, kar jim olajša odhod v nove domove.

Mladičke posameznim domovom dodelimo šele pri približno sedmih tednih starosti. Takrat se začnejo kazati njihove osebnosti, zaradi katerih so nekateri mladički za določene domove primernejši kot drugi. Upoštevamo utemeljene želje bodočih lastnikov in njihov življenjski slog ter jim na podlagi svojih izkušenj pomagamo izbrati najprimernejšega mladička.

Mladičkovih prvih 8 tednov

Čas, ki ga mladiček preživi pri nas, je izjemno pomemben za njegov nadaljnji razvoj. Ves trud, ki ga vanj vložimo v prvih osmih tednih, se obrestuje v njegovem novem domu. Od rojstva mu zagotavljamo toplo in varno okolje. Z njim začnemo delati že pri nekaj dneh starosti. V prvih dveh tednih izvajamo vaje, ki mu pozneje pomagajo pri prilagajanju na svet, ki ga čaka. V prostoru ga navajamo na različne podlage. Ko začne slišati, ga postopoma privajamo na zvoke, s katerimi se bo srečeval v življenju. Okoli tretjega tedna starosti se začnejo obiski, ki mladičku omogočajo prvo socializacijo. Pozneje spoznava tudi druge pse in nove prostore. Navajamo ga na vožnjo z avtomobilom, ovratnico, oprsnico in osnove hoje na povodcu. Ko mladičke določimo po domovih ga začnemo učiti tudi svojega novega imena. Na čim manj stresen način ga seznanjamo s stvarmi, ki ga sprva plašijo, da strahove postopoma omili ali premaga. Navajamo ga tudi na krtačenje, ki nekaterim mladičkom sprva ni prijetno. Vse dejavnosti izvajamo na način, ki je zanj čim bolj prijeten in zabaven. Spodbujamo ga tudi k samostojnemu razmišljanju in odločanju. Skozi te dejavnosti mladiček postaja pogumnejši in se tako pripravlja na vstop v zunanji svet.

Ko so mladički stari tri tedne, jih bodoči lastniki lahko začnejo obiskovati. Obiske spodbujamo, saj prinašajo več vrst koristi. Vsak obisk prispeva k socializaciji mladičkov, ki je ključen del njihovega razvoja. Čas, ki ga bodoči lastniki preživijo z nami, nam omogoča, da jih bolje spoznamo in lažje presodimo, kateri mladiček bi najbolj ustrezal njihovemu življenjskemu slogu. Prav tako pa se ob pogostih obiskih mladički navadijo na bodoče lastnike, kar jim olajša odhod v nove domove.

Pred odhodom v novi dom so kužki seveda tudi veterinarsko pregledani, cepljeni in čipirani.